KULTURNE ZNAMENITOSTI

Dolina Soče je kot prva v Sloveniji prejela nagrado Evropske destinacije odličnosti (EDEN) za ohranjanje kulturne dediščine.

Bovec je destinacija s pestro zgodovino. Med zgodovinskimi dogodki najbolj izstopata Napoleonov pohod čez Predel in dogodki iz 1. svetovne vojne, ki jih je v svojem romanu Zbogom orožje opisal tudi znameniti pisatelj Hemingway.

V muzejskih zbirkah na Bovškem so na ogled predmeti, ki so jih med prvo svetovno vojno na soški fronti uporabljali vojaki.

SOŠKA FRONTA – Prva svetovna vojna

Na Bovškem in v dolini Soče je potekala frontna črta med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Siloviti spopadi na območju Rombona, Bovške kotline, Ravelnika, Slatenika, Krnskega pogorja ter pogorja nad Tolminsko kotlino in Kobaridom so za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru.

Dvanajst soških bitk, ki so potekale od junija 1915 do novembra 1917, se je končalo z bojem, imenovanim Čudež pri Kobaridu. V bitki, ki se je začela v Bovški kotlini, sta avstro-ogrska in nemška vojska s plinskim obstreljevanjem presenetili italijansko obrambo.

V muzejskih zbirkah na Bovškem so na ogled predmeti iz prve svetovne vojne kot tudi
Napoleonskih vojn. V primeru, da ste velik zgodovinski navdušenec pa vam ob vseh bovških
znamenitostih predlagamo še ogled Kobariškega muzeja prve svetovne vojne.

TRDNJAVA KLUŽE

Kluže se nahajajo štiri kilometre od Bovca v smeri gorskega prelaza Predel. V drugi polovici 15. stoletja je nad globoko sotesko Koritnice bila zgrajena lesena utrdba. Njen namen je bil preprečiti plenjenje Turkov v Beneško republiko. Po prevzemu s strani Avstrijcev, je postala pomembna obrambna točka za Habsburžane. Bovški glavar Georg Phillipp von Gera je leta 1613 dal zgraditi kamnito trdnjavo. Leta 1797 je avstrijski kontingent vojakov branil utrdbo proti napredujoči francoski vojski, ki je pod poveljstvom generala Napoleona Bonaparteja porazila Avstrijce v severni Italiji. Branilci trdnjave so imeli majhne možnosti proti prevladujočemu nasprotniku, zato so se zatekli k prevari. Ponoči so Avstrijci pred korakajočo francosko vojsko odstranili most čez reko Koritnico in mnogo francoskih vojakov je v temi padlo v globino soteske. Naslednji dan so se branilci morali predati in napadalci so v svojem besu porušili trdnjavo.

Današnji videz trdnjave sega v leto 1882. Osrednji del trdnjave ima obliko kvadrata z visokimi in ozkimi globusi v stenah. Kompleks trdnjave vključuje tudi “zgornjo” trdnjavo, imenovano Fort Hermann, postavljeno na skalnatem grebenu. Pot, ki vodi k njej, se potegne v skalo vzdolž njenega začetnega odseka in nato poteka skozi tunel. Zgornja utrdba je bila v vojni porušena. Trdnjava Kluže pa zaradi svoje lege nikoli ni bila zadeta s strani italijanske artilerije in je ostala polna vojaštva vse do preboja Avstrijcev v Italijo.

Cerkve

Cerkev sv. Urha

Današnji videz trdnjave sega v leto 1882. Osrednji del trdnjave ima obliko kvadrata z visokimi in ozkimi globusi v stenah. Kompleks trdnjave vključuje tudi “zgornjo” trdnjavo, imenovano Fort Hermann, postavljeno na skalnatem grebenu. Pot, ki vodi k njej, se potegne v skalo vzdolž njenega začetnega odseka in nato poteka skozi tunel. Zgornja utrdba je bila v vojni porušena. Trdnjava Kluže pa zaradi svoje lege nikoli ni bila zadeta s strani italijanske artilerije in je ostala polna vojaštva vse do preboja Avstrijcev v Italijo.

Cerkev Device Marije v Polju

Cerkev stoji ob kampu Bovec in je bila postavljena v 16. stoletju. S svojo značilno zunanjostjo, visokimi okni in rebrastim obokom v prezbiteriju pripada pozno gotskemu obdobju. Notranjost je med leti 1520 in 1540 poslikal Jernej iz Loka. Med prvo svetovno vojno je cerkev utrpela veliko škodo, zato ji je bil deloma spremenjen zunanji videz, medtem ko sta v notranjosti freski na levi strani triumfalnega loka ostali ohranjeni.

Cerkev sv. Lenarta

Na levi strani nad cesto Bovec-Kluže, na Ravnih, vidimo ruševine gotske cerkve sv. Lenarta. Zgrajena je bila v 15. stoletju in je z oltarskim delom usmerjena na vzhod. Z obnovo so ohranili zunanje stene cerkve, ki prikazujejo rebraste dele stropa in značilen gotski portal s koničastim obokom. Zgodovinsko društvo iz Bovca ni le navdihnilo, ampak tudi pomagalo pri obnovi te cerkve.

Cerkev sv. Štefana v Logu pod Mangartom

Zgrajena je bila konec 18. stoletja in pozneje obnovljena. V prezbiteriju je znana stenska freska kamenjanja sv. Štefana, delo slovenskega impresionista Ivana Groharja. Cerkev ima tudi leseno gotsko skulpturo Marije kraljice in oljno sliko sv. Sebastijana (izvirnik sv. Boštjan), zelo verjetno delo Antona Cebeja iz baročnega obdobja.

Cerkev sv. Jožefa v Soči

Mala cerkev v vasi Soča je bila zgrajena že leta 1718 in je bila posvečena leta 1823. Dodatna gradnja je bila dokončana leta 1893. Leta 1944 je bila v celoti prebarva Tone Kralj. Uporabil je oljne barve z dodatkom čistega čebeljega voska na starih ometih, marmornatih ploščah, lesu in platnu. S simboli je posodobil biblijske prizore v svojem posebnem slogu. To je še posebej razvidno iz prizorov, ki prikazujejo križevske postaje in boj nadangela Mihaela s Satanom, kjer so sovražniki civilizacije (Hitler in Mussolini) prikazani kot Božji sovražniki. Notranjost cerkve je uredil slikar v barvah slovenske zastave in na stenah, razen apostolov in evangelistov, postavil slovanske svetnike.

Cerkev v Trenti

Leta 1690 je bila zgrajena rudarska cerkev Device Marije Lavretanske. Cerkev so dali zgradit grofje Attemsovi, tedanji lastniki kovačnic v Trenti. Prenovljena je bila v začetku 20. stoletja. Iz baročne cerkve sta ohranjena samo dva predmeta: kip Črne Matere Božje v oltarni niši in vrhunsko izdelan marmornat relief, ki prikazuje »Blagovico« in je vgrajen v sprednjo stran najnovejšega oltarja. Kamniti kip Madone v niši glavne fasade je bil ustvarjen v baročnem slogu. Leta 1945 je notranjost naslikal Tone Kralj in ji priskrbel pečat izvirnosti.

Spomeniki

Pokopališče v Bovcu

Dva kilometra od Bovca, na križišču cest Predel in Vršič, je obnovljeno avstrijsko vojaško pokopališče. Vsebuje uniformne betonske nagrobnike s enakokrakim križem v krogu. Ob pokopališču na križišču Predel in Vršič je obelisk iz kamna z napisom v nemščini, ki je posvečen v spomin na padle avstrijske v letih 1916-1917.

Vojaško pokopališče v vasi Soča

Za cerkvijo sv. Jožefa in civilnim pokopališčem stoji pokopališče avstrijskih vojakov, ki so padli na Soški fronti. Betonski križi so poravnani vzdolž ohišja velik grobov sestavljenih iz kamnov, ki ležijo nad pokopališčem. Nad njim je bila na veliki skali postavljena granata, ki predstavlja preprost spomenik padlim vojakom.

Vojaško pokopališče v Trenti

Na glavni cesti, ob civilnem pokopališču, leži vojaško pokopališče. Tu počivajo avstrijski vojaki, ki so umrli v vojaški bolnišnici v Trenti, kot tudi ruski vojni ujetniki, ki so umrli med gradnjo ceste čez prelaz Vršič. Ko so leta 1915 ustanovili Soško fronto, so Avstrijci potrebovali transportno povezavo nad Vršičom, da bi svoje vojaške enote speljali naprej. Pripeljali so okoli 12.000 ruskih zapornikov, ki so bili ujeti na vzhodni fronti. V nečloveških razmerah so gradili cesto nadčloveških pričakovanj. V preprostih hišah, slabo hranjeni in slabo oblečeni, so mnogi med njimi umrli zaradi napora in bolezni.

Spomenik in vojaško pokopališče v Logu pod Mangartom

Za civilnim pokopališčem v Spodnjem Logu je avstrijsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Dolina Koritnice je bila v zadnjem delu Soče, zato je bilo pokopališče urejeno v prvih letih vojne. Železni križi z napisnimi ploščami z imeni pokopanih vojakov stojijo na mulah. Grobovi so razporejeni na dveh terasah. Na prehodu med dvema terasama stoji konkretna skulptura, delo češkega kiparja Ladislava Kofranka. Kip predstavlja dva vojaka, ki gledata proti vrhu gore Rombon, za katero je v težkem boju umrlo večino pokopanih vojakov. Podpora nosi plaketo z posvečenci v slovenskem, srbsko-hrvaškem in nemškem jeziku.

Spomenik v vasi Strmec

Spomeniki prikličejo tragedijo, ki je v času druge svetovne vojne prizadela vas. 10. oktobra 1943 je nemška poveljniška ekspedicija vznemirila vaščane, ker so partizani ubili nekaj nemških vojakov. Nemci so usmrtili 16 moških in uničili in zažgali vso vas. Ženske in otroci so se zatekli s svojimi sorodniki in prijateljem. V času upravljanja s strani zaveznikov, od leta 1945 do 1947, je bilo veliko hiš rekonstruiranih, vendar je vasica večinoma zapuščena in danes služi kot tipično naselje počitniških domov.

Spomenik padlim v golobarski bitki

Ob cesti v bližini vasi Kal-Koritnica stoji spomenik partizanom, ki so padli na Golobarskem pašniku v najhujši bitki druge svetovne vojne na območju Bovca. 26. aprila 1943, ko je bila ustanovljena brigada Gradnik, so italijanski vojaki obkrožili partizane, ki so se zbrali na Golobarskem pašniku, v križnem boju je padlo 42 borcev. Njihova telesa so bila privlečena v vas Kal-Koritnica in tam natovorjena na tovornjake. Na tem mestu danes stoji spomenik. Ubiti so bili prepeljani v Bovec, kjer so bili pokopani na lokalnem pokopališču v skupnem grobu.

Trdnjava in spomenik Predelu

Približno en kilometer pred mejnim prehodom Predel so še vedno vidne ruševine avstrijske trdnjave. V začetku 19. stoletja je tukaj stala lesena utrdba – 15. maja 1809 se je med Napoleonovimi vojskami in avstrijskimi branilci tukaj odvijala grenka bitka. Avstrijsko vojsko je sestavljala mejna straža Slunja, ki jo je vodil kapitan Johann von Hermannsdorf. Branilcem je kljub temu, da so bili v manjšem številu uspelo odvrniti vse napade in se niso odzvali na pozive za predajo. 18. maja so napadalci uspeli ogenj povečati in v preboju je izginila večina branilcev, vključno z njihovim poveljnikom. Cesar Ferdinand I je dal postaviti čudovit spomenik. Narejen je bil leta 1851. Spomenik je sestava približno 6 metrov visokih nosilnih kamnitih zidov, na katere se naslanja iz kamna izrezljana piramida z vgraviranim napisom. Železna skulptura ranjenega leva in lepo ograjen prostor dodatno poudarjata veličino spomenika. Trdnjava je bila obnovljena leta 1848 in njena razvalina je vidna na obeh straneh ceste.

Spomenik dr. Juliju Kugyju

Spomenik stoji ob cesti, ki se vzpenja čez Vršič. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška in ga je postavila Planinska zveza Slovenije(Slovensko planinsko društvo) ob 60. obletnici.
Dr. Julius Kugy (1858-1944) spada med največje občudovalce Julijskih Alp in Trente. Bil je odvetnik po poklicu, sicer pa humanist, ki si zasluži, da se označi kot oseba, ki je odkrila Julijske Alpe. S pomočjo lokalnih gorskih vodnikov je bil prvi, ki je osvojil mnoge vrhe Julijskih Alp in odkrival nove gorske poti do le teh. Njegove knjige oplemenitijo lepote gorskega območja in v umetniškem smislu izražajo svojo dobro voljo za proti ljudem živečim v gorah in ljubezen do skrivnih majhnih vrednot. S tem je zgradil stalni spomenik Julijskim Alpam in ljudem Trente.

Spominska plošča do gorskih vodnikov v Trenti

Vgrajena je v skalo ob cesti pod botaničnimi vrtovi Juliane, ki jo je Planinska zveza Slovenije leta 1957 posvetila priznanim gorskim vodnikom Trente; pionirjem slovenskega gorskega raziskovanja in alpinizma. Lovci in pastirji iz Trente so postali znani gorski vodniki v drugi polovici 19. stoletja, še posebej v času raziskovanja Julijskih Alp. Kugy, ki je znan kot oče raziskovanja Trente in Julijskih Alp, je zelo cenil njihovo naravno gibanje na zahtevnih gorskih terenih, njihovo trdnost, žilavost, neustrašnost in dobrohotnost. Mnogi vrhovi in ​​stene so tesno povezani z imeni Trentovih slavnih vaščanov. Kugyu je skupaj s Andrejom Komac-Moto uspelo osvojiti vrh gore Škrlatica. In prav tako so slavni dosežki Jožeta Komaca, Antonja Kravanja, očeta in sina Tožbarja, pa tudi drugih skromnih vodnikov drznih gorskih poti.

Prijava na novice

Brezplačni vodiči v okolici Bovca in eksluzivne ponudbe